INTERVJU Z URŠKO JEŽ: HEKATON – hitri tečaj osnov podjetništva na steroidih

Nazaj na Blog

INTERVJU Z URŠKO JEŽ: HEKATON – hitri tečaj osnov podjetništva na steroidih

Tokrat smo se v poglobljenem intervjuju pogovarjali z Urško Jež, organizatorko in regijsko prvakinjo koncepta Hekaton. Je ena izmed tistih oseb, ki uresniči ideje v rekordnem času, vsakega posameznika vidi kot unikat in ga opolnomoči tako, da z njeno podporo ozavesti svoje močne točke. Spodaj si preberi kaj nam je zaupala.

Kaj je Hekaton in za koga je?

Hekaton je inovativen način vključevanja kreativnih posameznikov v iskanje in reševanje določenih izzivov, pa najsi gre za programerske, produktne, poslovne ali za iskanje odgovorov, izboljšati proces nabave, npr. posebnost dogodka je, da je izredno intenziven, saj se vse dogaja v roku par dni. Od tega, da se spoznajo in sestavijo ekipe, razloži izzive, pove pričakovanja, do same končne predstavitve ideje. V večini primerov govorimo o 36 oz 48 urah. Hekatoni so namenjeni vsem, ki se želijo preizkusiti v nečem novem. Na samem Hekatonu se vedno ogromno nauči, tudi o sebi, predvsem pa je to odličen mreženjski dogodek. Večinoma izzive za Hekatone ne dajejo podjetja, ki nato tudi aktivno sodelujejo. Koliko potencialnih iskalcev zaposlitve lahko reče, da je v enem vikendu spoznalo celotno upravo nekega podjetja.

Kako se je zgodba o Hekatonu sploh začela? Od kod ta koncept izhaja?

Sam pomen besede Hekaton izhaja iz angleške »to hack«, kar pomeni vdreti. Prvi Hekatoni so bili izključno namenjene kodiranju za iskanje »lukenj« v softwarskih sistemih. Začetki pa segajo že v leto 1999. Od sredine 2000 pa so postali priljubljen način, preko katerega so podjetja dobivala hitre rešitve na svoje izzive. V začetku čisto programerske. Z leti pa se je razvil tudi v iskanje poslovnih izzivov, mešanih, iskanja raznih inovativnih odgovorov na različna vprašanja, ki pestijo podjetja. Pri nas so se zelo razširili v 2015 in 2016 in od takrat je to priljubljen način povezovanja med podjetji in mladimi, kjer se seveda rojevajo neštete nove priložnosti.

Če pogledamo torej »na hitro«, mladi rešujejo izzive podjetij in potencialno lahko prejmejo nagrade, podjetja pa dobijo nove, inovativne rešitve. Katere veščine mladi osvojijo tekom procesa?

Tako je. Ne pozabimo, da podjetja lahko dobijo tudi nove zagnane sodelavce. Hekaton je kot en hitri tečaj osnov podjetništva na steroidih. V dveh dneh se tekmovalci (mladi po srcu, saj gostimo vse generacije) spoznajo s svojo novo ekipo, spoznajo izzive, mentorje in novo okolje. In nato imajo vsega skupaj manj kot 2 polna dneva, ne le, da si zamislijo najbolj inovativno rešitev, temveč tudi, da jo stestirajo pri uporabnikih in iz tega naredijo poslovni  načrt. Mnogokrat tudi zasnovo produkta. Na koncu pa morajo komisijo impresionirati še s perfektno predstavitev. Naša naloga med Hekatonom je tako, da jim pomagamo čez vse te faze. Izvedemo mini delavnice učinkovitega povezovanja in dela v ekipi, design thinkinga, priprave poslovnega modela in prezentacije po CO*STAR metodi. Ves čas pa imajo na voljo tudi strokovne mentorje. Dejansko je Hekaton, za vse, ki to želijo, dogodek, od koder odneseš neprecenljiva znanja, veščine in poznanstva, ob tem pa se še neizmerno zabavaš. Daje neizmerno širino za vse nadaljnje projekte. In zato imamo ogromno povratnikov. Ustvarili smo pravo malo hackersko subkulturo.

Sama jih imam za najboljšo zabavo za čez vikend. In če ravno ne organiziram svojih, se na kakega prijavim, kot je to bilo ta teden, ko sem dejansko sodelovala kot tekmovalka na MIT COVID19 Hekatonu – iz čiste radovednosti in želje po novih poznanstvih, če že ne moremo iz občin.

Kaj pravijo mladi na svojo udeležbo?

Ko organiziraš Hekatone, moraš vedeti, da je tvoja stranka (poleg naročnika izziva oz sponzorja dogodka) pravzaprav vsak posamezen tekmovalec. In zato se resnično trudimo, da vsi dobijo neprecenljivo izkušnjo. Ker imamo veliko povratnikov, lahko rečemo, da vsi odnesejo najmanj nova prijateljstva. V takih pogojih, kot se oni spoznajo in skupaj ustvarjajo, ni časa za sprenevedanje in igro. Povezave, ki nastanejo, so trajne in kvalitetne. Hackerji imajo radi adrenalin iskanja nečesa novega, ustvarjanja izven cone udobja. Seveda cenijo tudi dostopnost direktorjev in članov uprav naročnikov, ki so običajno prisotni na Hekatonih. Si predstavljate, da si zaključni letnik gimnazije in da se s teboj enakovredno pogovarja član uprave večjega slovenskega podjetja? Neprecenljivo.

Vsekakor ni za zanemariti možnosti spoznavanja zaposlenih s strani naročnikov, ki tudi tekmujejo in pa razumevanje podjetja, za katerega iščeš rešitve. To so vse komentarji, ki jih prejmemo. Seveda je stopnja navdušenja nekoliko pogojena tudi s tem, ali je ekipa prejela kako nagrado. Načeloma pa se ves čas trudimo, da gredo hackerji z dogodka navdušeni, inspirirani in zagnani za še.

Zakaj bi se nekdo pridružil Hekatonu?

Razlogi so različni. In tako tudi mi na Hekatonih vedno preverjamo, zakaj se je nekdo prijavil. Prevladuje ta, da se poizkusijo v nečem novem. Da se naučijo nečesa novega. Da morda dobijo priložnost za novo službo. Da spoznajo nove ljudi. Da se zabavajo.

Težko je opisati, kako je vse to možno v pičlih 36 – 48 urah, vendar je. Vse in še več.  Zato vedno pravim, vsak bi se moral vsaj enkrat v življenju preizkusiti na nekem Hekatonu. Odpre vrata v nek nov svet, kako se lahko dela in soustvarja brez umetne distance. To je agilnost, inoviranje in zabava na pospešku. 

Obstaja selekcijski postopek, kdo se sploh lahko pridruži?

Običajno da. Odvisno od naročnika izziva in seveda izziva samega. Vendar pa praksa kaže, da bolj kot je diverzificirana ekipa, bolj domiselne in kreativne rešitve dobimo. Zato se nikoli, ne glede na izziv, ne zapiramo samo v eno industrijo. Regulira se samo število, koliko izven industrije jih bo še sodelovalo. Prijave so vedno odprte za vse, ki si želijo te izkušnje. Mora pa kandidat v prijavnem obrazcu opisati, zakaj se prijavlja, kakšno idejo ima in kaj bo doprinesel ekipi. Iskreno, bolj zato, da nam pomaga pri sestavi ekipe, kot pa da bi bil to pogoj.

Če bi rekla tako »na pamet« ali pa glede na statistiko, kakšen profil mladih se po večini odloča za udeležbo? Morda nadpovprečno inteligentni, morda bodoči podjetniki ali tudi povsem »običajni« mladi z enormno željo po kreaciji, nečesa novega?

Ja, seveda vodimo tudi neko statistiko udeležencev. Vendar bolj po smereh študija/poklica, spola, starosti… Naj povem, da smo imeli do sedaj najmlajšega tekmovalca starega 13, najstarejšega pa 63. Večinoma pa so študentje različnih smeri. Gre predvsem za radovedne, kreativne mlade. Ko jih spremljaš dlje časa, vidiš, kdo je šel po podjetniški poti. Zanimivo, večina srednješolskih hackarjev, s katerimi smo delali, imajo že svoje prvo podjetje, ko gredo na fakulteto. Vsi tekmovalci pa imajo skupen imenovalec – enormna želja po preizkušanju samega sebe, inoviranju, kreiranju in spoznavanju somišljenikov. V kakšni smeri bodo šle njihove poti pa bomo še videli. Večini pa je skupno, da se zelo angažirajo pri različnih pobudah, podjetniških delavnicah, inovativnih dnevih,… skratka, razvijajo svoje potenciale. In Hekaton je definitivno eden od odličnih načinov za to.

Je Hekaton most med bodočimi delodajalci in mladimi talenti? So se tekom Hekatona spletle dolgoročne sinergije?

Absolutno! Dejansko smo ta vidik, ko smo začeli s Hekatoni, nekoliko zanemarili. Šele kasneje, ko smo pregledovali, koliko mladih po Hekatonu dobi priložnost za svojo prvo zaposlitev, smo začeli več pozornosti namenjati tudi temu. Izdelali smo svojo lastno metodo, kako na osnovi Hekatona ocenimo, za kako delo je kdo najbolj ustrezen in tako lahko konkretno tudi svetujemo podjetjem in seveda iskalcem zaposlitve. V zadnjih letih pa seveda tako organiziramo tudi Hekatone, ki imajo za naročnika edini cilj, da dobi nove talente. Iskanje idej je sekundarnega pomena oziroma bolje rečeno, skozi iskanje rešitev, naročnik vidi, kdo bi bil najbolj ustrezen za mesto/mesta, ki jih bi kandidati s Hekatona zasedli.

Poleg zaposlitve, pa nastanejo sinergije tudi pri razvoju od ideje do produkta, ustreznega za prodajo oz uporabo znotraj sistema naročnika. Pri tem z naročnikom sodelujemo tudi mi, saj dejansko vodimo vse delavnice, da do tega pride v čim krajšem možnem času. Na tak način iz Hekatona dobimo nove startupe, ki imajo že prvega naročnika. V kakšni obliki pa potem sodelujejo še naprej, pa je od primera do primera različno. Vsekakor, brez vsakršnega dvoma lahko trdimo, da gre za trajnejšo sinergijo, ki se med tekmovalci in delodajalci rodi ravno na Hekatonu.

Ima Hekaton tudi mednarodni »vibe«?

Vedno! Razen open data Hekatonov, ki so nastali na pobudo MJU, kjer morjao tekmovalci biti iz Slovenije že zaradi razpisnih pogojev, so prav vsi ostali mednarodni. Tako smo gostili že tekmovalce iz Rusije, Turčije, Japonske, ZDA, redno k nam hodi vsaj ena ekipa iz Hrvaške, ena iz Srbije, Italije,…. vedno je to zelo živo pisana paleta hackerjev in prav vsak med njimi prispeva svojo unikatno energijo in zagon. Zato je vse skupaj samo še bolj živahno.

 

»Once a hacker, always a hacker!«

Koliko Hekatonov je bilo do sedaj že uspešno izvedenih?

Auč,… težko rečem. Samo letos 3 v živo, 6 virtualnih in 4 interni – samo za zaposlene naročnika. Med virtualnimi Hekatoni je bil letos  tudi največji na svetu na sploh – #EuvsVirus, kjer smo bili med soorganizatorji, sedaj pa to skupnost več kot 20.000 hackerjev vodimo naprej. Vsekakor so to dogodki, kjer tudi naša ekipa najbolj uživa, zato ne preseneča ogromno število organiziranih.

Kakšen je širši, dolgoročnejši učinek Hekatonov na kulturo v podjetju, mladino, družbo?

Podjetja na Hekatonu dejansko »v akciji« vidijo, da se da delati tudi na drugačen, bolj odprt način, ki vključuje ogromno mero sodelovanja, konstruktivnega komuniciranja in prilagodljivosti. Hekaton je običajno prvi korak v korenitejše spreminjanje načina dela, načina vodenja ekip. Vsekakor so najboljši primer inoviranja, odprtega sodelovanja, sprejemanja vsake dane situacije, hitrega prilagajanja, spoštljive komunikacije in argumentiranja… kjer je vse odvisno od ljudi. Če bi lahko kulturo Hekatonov vnesli v vsako podjetje, vsako okolje in širšo družbo, verjemite, bi vsi imeli lepši pogled na prihodnost. 

Prej so Hekatoni potekali »v živo«, trenutno pa potekajo ONLINE. Bi rekla, da je sedaj kaj drugače? Ste naleteli morda na kakšne izzive in kako ste jih rešili?

Tako je. K sreči, smo mi z online pričeli že v lanskem letu, tako da nas letošnje leto ni ujelo nepripravljene. Vsekakor je drugače, saj se skupnega networkinga in same energije, ki jo vsi udeleženci vnesejo v prostor, ne da v taki meri replicirati v digitalni svet. Je pa možno, do neke mere in tekmovalci uživajo tudi v digitalni izkušnji. Predvsem jim je všeč, da ne rabijo nikamor potovati in da gredo takoj po zaključku lahko na zasluženi počitek, namesto na dolgo pot domov. Ima pa virtualni Hekaton tudi veliko prednost, in sicer mentoriranje in usmerjanje ekip. Le-to je lahko hitrejše, bolj konkretno in učinkovito, tako da se da ekipam, v kolikor le želijo, mnogo bolj pomagati. Največji izziv virtualnih Hekatonov pa je bil vsekakor, kako prepričati ljudi, da bo ravno tako zabavno in zanimivo, kot v živo. No, včasih nam uspe bolj, včasih manj. Se sproti učimo novih in novih virtualnih veščin in zabavnih trikov. Vsak naslednji je le še boljši. Vedno, vedno pa nam je cilj, da so na koncu tekmovalci zadovoljni in željni novih, za to dajemo vse od sebe.

Če imaš na voljo le 5 besed s katerimi bi opisala doživetje na Hekatonu. Katere bi bile te besede?

Povezanost, sodelovanje, adrenalin, inoviranje, zabava. Želja po še.

Nazaj na Blog