GENERACIJA Z: “SPLET JE NAŠ DIVJI ZAHOD.” (Juš Lesjak)

Nazaj na Blog

GENERACIJA Z: “SPLET JE NAŠ DIVJI ZAHOD.” (Juš Lesjak)

Tokrat smo se v poglobljenem intervjuju pogovarjali z Juš Lesjakom, ustanoviteljem Genzify, vodilnega podjetja za gradnjo blagovnih znamk, ki so posvečene generaciji Z. Zaupal nam je kaj ga v življenju žene pri osvajanju novih izzivov, nasvete za uspešno delovanje v ekipi in še mnogo več.

Kaj je vplivalo na to, da si vedno iskal nove izzive?

Radovednost. To, da nikoli nisem imel dovolj in to, da sem vedno, ko sem nekaj uspešno, ali pa neuspešno osvojil nov izziv, padel v okolje ljudi, ki so bili (po mojem mnenju) pametnejši, bolj razgledani in celo bolj ustvarjalni, kar je pripeljalo do tega, da so me oni potem gnali naprej.

Kako si svoje vrstnike spodbudil k temu, da so sodelovali pri tvojih kreativnih idejah? Predvidevamo, da vsega nisi mogel sam izvesti.

Vedno sem imel svoje ekipe, že od gimnazije. Imam jo tudi sedaj. Pri sebi sem vedno zelo jasno in zelo konkretno razmislil, kaj je prihodnost, ki si jo želim. Ustvaril sem si vizijo projekta, nato pa največ časa posvetil temu, da sem vse člane ekipe navdušil in jim dodelil mesta znotraj samega projekta. Šele potem so bile na vrsti operativne zadeve. Torej… najprej sem jih uskladil, da so verjeli v isto točko v prihodnosti kot jaz in celotna ekipa. Poleg tega pa sem jim iz svojih lastnih izkušenj želel predstaviti kako je to dobro zanje, za njihovo osebno kariero, kar je predstavljalo potem en velik bonus pri njihovem delu.

Kaj je zate ključ za uspešno delovanje v ekipi, ki skupaj planira, organizira in izvaja projekte? Kaj bi rekel za svojo ekipo? So v tvoji ekipi samo tvoji vrstniki?

Prva stvar je nedvomno POSLUH. Če se med seboj ne znamo poslušati in vprašati »Kaj še?« in ne »Ja, ampak…«, ne bo šlo. Pri usklajevanju in komunikaciji se mi zdi najbolj pomembno to, da razvijamo iz ideje nekoga drugega in ne vsiljujemo samo svojih. Trenutno so v moji ekipi le vrstniki, sem pa s starejšimi dobro sodeloval kot mentoriranec, da je bil na primer nekdo mentor celotne ekipe ali projekta. Mi smo predali svoj del neke vizije in fantazije, oni pa izkušenost.

Kateri je bil tisti »aha trenutek«, ko si se odločil za odprtje svojega podjetja? Si ob začetkih svoje podjetniške poti naletel na kakšne izzive? Katere?

Nisem ga zares imel. Štiri leta sem ves čas opažal ta generacijski razmak, zato se mi ta preskok iz projektov, ki sem jih počel že med srednješolskim izobraževanjem, v projekte, ki sem jih in jih še vedno izvajam za Genzify, ni zdel nikoli tako drugačen. Izziv, na katere sem naletel, je bil brez dvoma to, da sem moral uskladiti želje pri svojem 18. letu starosti. Če si želiš imeti neko konkretno podjetje, se je potrebno odpovedati veliko stvarem. Med njimi je tudi študij in učenje. S tem sam nisem imel problema, problem pa je bil to, da sem se moral odločiti, če si sploh želim tako podjetje in zato našel srednjo pot med tem, da bi imel podjetje, ki bi vsak dan delalo ogromne številke in med tem, da se ne podam na podjetniško pot in se posvetim študiju. Odločil sem se za vrsto podjetja, ki se ukvarja s svetovanjem, ki je malce bolj prilagodljiva panoga.

Kje ali v komu najdeš inspiracijo za svoje delo? Imaš svoje vzornike/poslovne mentorje?

V tem, kdo bom čez 5 let, če bom nadaljeval tako naprej. Radoveden sem, kje in kdo bom takrat. Res sem hvaležen, da imam poslovne mentorje kot so Žiga Vavpotič, Matija Goljar, Siniša Dagary in ostali ljudje, ki so 5, 10 ali celo 20 let pred mano in zaupajo vame ter me dejansko podpirajo z nasveti.

Zakaj toliko tvojih vrstnikov uporablja TIK TOK? Čemu je namenjena ta platforma?

Ker je zabavno. Velika doza dopamina. Smešen. Poln čustev. Z namenom, da se sprostijo in zamotijo. Morajo pa podjetja, ki si želijo na TIKTOK platformo vedeti, da je namenjeno zabavi. Kako predstaviti svojo vrednost na zabaven način, ker je cilj platforme to, da se uporabniki zabavajo, ne pa da kupujejo.

Kako se lotiš strategije za blagovno znamko, ki je namenjena GEN-Z?

Usklajujem dva ognja. Podjetje in idealna GEN-Z stranka. Najprej pri podjetju preverim kaj je njihovo poslanstvo, vizija in misija. To troje uskladim in ugotovim, kaj si sploh želijo doseči in na kakšen način to počnejo. Potem pa to povežem s profilom njihove idealne stranke. Iščemo skladne točke, kjer se to na koncu sklada. Vse, kar se ne: BRIŠEMO. Najbolj je pomembna zgodba in kreativa. Potrebno je razumeti, da je za generacijo Z bolj pomembno kupovanje identitete kot kupovanje materialnih sredstev.

Te starejši managerji sprejmejo med svoje vrste? Kakšen je tvoj vtis?

Me sprejemajo, nad čimer sem presenečen in neizmerno hvaležen. Poslušajo me in podpirajo, poslušajo moje dileme, čeprav nimam narejenega faksa in 20 let izkušenj na poslovnem področju. Zelo so potrpežljivi in vedo, kaj lahko naredim na dolgi rok, če me bodo že zdaj spodbujali. Moj vtis je pozitiven.

Ali sebe vidiš kot nekoga, ki »orje ledino« za svoje vrstnike, da tudi sami stopijo na svojo pot?

Ne želim si samega sebe identificirat kot to. Sam zase tega ne bi rekel. Sem oseba, ki iz svoje radovednosti odkriva kaj vse je še možno. 

“To pripelje do tega, da ne igram po pravilih, delam stvari, ki še nikoli niso bile narejene, veliko raje pa samega sebe opišem kot človeka, ki zna uresničiti neuresničljivo, iz tega pa potegniti ven neko dodano vrednost, kljub temu da ni čisto otipljiva ali pa s številkami merljiva, je pa zato občutena in resnična.”

Obstaja v tvoji glavi projekt, ki bi mlade spodbudili k kreaciji novih idej?

Več kot dovolj iztočnic imamo, da gremo kreirat svoje ideje. Tukaj je problem to, da bi bilo potrebno mlade spodbuditi, da gredo in si upajo iti iz svoje cone udobja oziroma že to, da bi si to sploh želeli. Na tej realizaciji svoje ideje pa jim potem pomagati. To je v Sloveniji še zelo nerazvito in nedostopno. Tukaj vidim veliko potrebo po tem, da bi podjetja dajala svoje znanje ljudem, ki bi radi realizirali svoje ideje. Čeprav je vse na internetu in se da vse prebrati v angleščini, je preklapljanje iz angleščine v slovenščino, še posebno na začetku karierne poti, težko. Imamo pa v Sloveniji nedvomno dovolj strokovnjakov, ki bi svoje znanje lahko delili med mlade.

Nazaj na Blog