Intervju s Tanjo Bordon: “Jejte in pripravljajte hrano z ljubeznijo.”

Nazaj na Blog

Intervju s Tanjo Bordon: “Jejte in pripravljajte hrano z ljubeznijo.”

Tokrat smo se v poglobljenem intervjuju pogovarjali s Tanjo Bordon, po izobrazbi univ. dipl. inž. zootehnike, strokovnjakinjo in raziskovalko celostnega pogleda na prehrano človeka. Spodaj si preberi, kaj nam je zaupala

Obstaja univerzalna hrana za vse ljudi ali je načeloma boljše, da vsak odkrije pri sebi kaj mu najbolj ustreza v prehrani z upoštevanjem smernic za zdravo življenje?

Univerzalno dobra hrana za vse je dovolj zelenjave in sadja (ekološko pridelane ali vsaj domače), dovolj vode iz pipe, ker tako ne rabimo plastenk in nič predelane hrane. Zahoden način prehranjevanja ne škodi samo telesu ampak tudi duševnemu počutju. Če jemo ogljikove hidrate, naj bodo polnozrnati. Univerzalno dobro za planet je, da uživamo manj živil živalskega izvora. Znotraj tega odkrijmo kaj nam najbolj ustreza. Jejte in pripravljajte hrano z ljubeznijo in dobro mislijo, se zelo čuti.

Če se zavedamo, da nam določene navade škodijo, kako se teh sprememb lotiti brez občutka, da nam bo vedno nekaj manjkalo?

Na dolgi rok ne smemo imeti občutka da smo zelo prikrajšani, poiskati moramo bodisi bolj sprejemljivo zamenjavo ali pa zelo zmanjšati količino in pogostost razvade (npr. čokolada 1xtedensko 2 rebrci, ne vsak dan ena), lahko kot nagrada. Vključimo aktivnosti, ki nam pomagajo  do cilja npr. gibanje, druženje … Zelo je pomembno kako močno si cilja želimo – bolj kot si ga želimo, manj imamo občutek da nam nekaj manjka. Npr. če gre samo za videz, potem se bomo morda kot večina ljudi, raje sprijaznili z njim kot s spremembo navad, saj bi nam stalno nekaj manjkalo. Če gre za življenje pa je drugače, kajne?

Zakaj je te (slabe) navade tako težko spremeniti? Veliko je informacij kaj je zdravo, pa vendar vidimo, da informiranje še vedno ni dovolj?

Informiranje ne bo nikoli dovolj, ker kot prej rečeno, težava ni v neznanju ampak v navadi, ki je “železna srajca” in v tem, koliko si želimo cilja.

Ko na primer nimamo časa za pripravo hrane in jemo večino časa zunaj, kakšne praktične rešitve predlagaš?

Modra spadate med ljudi, ki imajo zunaj bolj kalorične izbire kot bi želeli. Velikokrat je naš največji sovražnik lakota, zato jo je stalno potrebno imeti pod nadzorom. Zjutraj jejte. Še ko ste siti, se odločite kje boste tisti dan jedli, nekje kjer je bolj zdrava ponudba in kaj (poglejte jedilnik na spletu). Ko smo lačni, si želimo nezdrave in kalorične hrane, zato ne čakajmo do zadnjega , ker razum proti želji nikoli ne zmaga – jest gremo prej. Med delom jemo vnaprej pripravljene bolj zdrave prigrizke, da nismo preveč lačni. V restavraciji naročimo dvojno porcijo solate (in jo pojemo, lahko najprej) in polovično ogljikovih hidratov.

Kaj točno nam preprečuje, da se naš instinkt ne oglasi, ko imamo dovolj hrane ampak jemo še kar naprej?

Se oglasi, a ga ne slišimo :)) morda gremo čezenj kot traktor. Vprašala bi se zakaj se ne moremo ustaviti? V tem primeru je hrana gotovo užitek in na ta način odlagamo to kar naj bi sledilo hranjenju: srečanje, razmislek, naloga …. – kaj je tisto in zakaj odlagamo? Ali pa nam je morda dolgčas in je hrana največja zabava – zakaj? Če dovolj dolgo “kopljemo po sebi” dobimo odgovore.

Ali določena vrsta hrane res pripomore k našemu boljšemu duševnemu počutju in zakaj?

Da, obstaja veliko dokazov s katerimi se ukvarja področje prehranska psihologija. Je pa res, da hrana ni tableta in ne deluje takoj, potrebno je gledati dolgoročno. Hrani zelo pomaga še gibanje, ohranjanje duševnega miru in dober spanec – ni zastonj rek: “Zdrav duh v zdravem telesu”.  Sestavine v hrani vplivajo na možgane, na črevesje, ki  bi jim, mimogrede lahko rekli naši drugi možgani, vplivajo na podporo telesu v boju proti stresu. Izjemno vlogo imajo omega 3 maščobne kisline, probiotiki in prebiotiki, antioksidanti – vse to so naši zavezniki dobrega počutja.

Ali lahko s spremembo prehrane premagamo stres, depresijo?

Lahko si zelo pomagamo, osebno bi kombinirala še z gibanjem v naravi in umirjanjem, kar bi mi vse pomagalo do dobrega spanca. Zahodna prehrana, predvsem predelana, spodbuja  nevro degenerativne poškodbe, gazirane pijače so povezane z depresijo … že če bi prenehali s tem in jedli več probiotikov, omega 3, zelenjave in sadja bi naredili ogromno. Na koncu stresnega dne imamo v povprečju 33% manj vitaminov in mineralov v telesu – torej, če jih pojemo več, telesu pomagamo, da se bolje spopada s posledicami stresa.

Kako naše čustveno stanje vpliva na našo prehranjevanje?

Zelo. Npr. stres, anksioznost spodbujata željo po nezdravi hrani, junk food-u, ki  je v bistvu tolažilna hrana. Živimo v hitrem času, ki s tekmovalnostjo spodbuja slabo počutje – vidite povezavo?  Zakaj bi se potem čudili civilizacijskim boleznim? So logična posledica. 

“Povezava med počutjem in prebavili je izredno močna, ni boljše začimbe od miru in razumevanja, saj takrat vse deluje optimalno. Svet se v eni uri ne bo podrl, zato razmislite, kako boste naslednjič porabili vaš čas za kosilo.”

Kakšna prehrana najbolj spodbuja delovanje možganov? Če se težko učimo, imamo slabšo koncentracijo, nimamo pravega fokusa, takrat ne pomaga niti kava. Kaj je poglavitni razlog za takšne vrste težav?

Najprej bi se vprašala ali me študij sploh zanima? Našega razmišljanja gotovo  NE spodbuja težka hrana, ki že sama po sebi povzroča zaspanost (npr. ocvrto, krompir, zrezki in krompir, nič zelenjave). Vsekakor jejte veliko zelenjave, sadja, fižol, oreški, polnozrnati ogljikovi hidrati, imejte redne obroke, da niste lačni in veliko pijte, 2 litra vode iz pipe na dan. Sestavljeni smo iz 65% vode, možgani npr. iz 80% vode in če imamo primanjkljaj – že 1%, se to zelooo pozna. Težje razmišljamo,smo počasnejši in ne opazimo, ker se zgodi postopoma. Ne šokirajte svojega telesa s sladkimi prigrizki, ki hitro dvignejo sladkor, ta hitro pade in povzroči  lakoto in padec koncentracije. Živčevje in možgani imajo veliko sposobnost regeneracije, le čas jim moramo dati – spočijte si, ko to potrebujete, brez slabe vesti.

Nazaj na Blog