SAMOZDRAVLJENJE IZ NEZDRAVIH PARTNERSKIH ODNOSOV, 2. DEL

Nazaj na Blog

SAMOZDRAVLJENJE IZ NEZDRAVIH PARTNERSKIH ODNOSOV, 2. DEL

V 2. delu poglobljenega intervjuja smo se s Saro Alt – diplomirano politologinjo, licencirano turistično vodnico, Reiki mojstrico in NLP Coachinjo, pogovarjali na temo samozdravljenja iz nezdravih partnerskih odnosov.V prvi vrsti se moramo odločiti zase, sebe postaviti na prvo mesto v sebi, se zavedati lastne vrednosti, vedeti, da si zaslužimo najboljše da (s)poznamo svoje meje, prepoznati vrednost, ki jo ima svoboda.

Kateri so tisti »predpogoji«, da se sploh odločimo za odhod iz partnerskega odnosa? Kako vemo ali je odhod iz takega odnosa prava rešitev za nas?

Vemo, ker se začnemo počutiti drugače, ker začnemo znova zaupati, da zmoremo živeti brez osebe, za katero smo verjeli, da je življenje brez nje nemogoče. Vemo, ker nam tako govori naša duša, naše telo in končno tudi naš um. Vendar je um tisti, s katerim imamo največ težav, ker išče izgovore, zakaj je narcis tak kot je. Izgovore najde v težkem življenju te osebe, v krivcih od zunaj (sistem, služba, šefica, oče je bil pijanec, mati ni bila ljubeča…) Gre za to, da um povzema in naseda izgovorom, ki nam jih narcis podtika, da bi opravičil svoja dejanja.

 Vzrok, zakaj vztrajamo je naša soodvisnost. Mi namreč čez čas povzamemo zgodbo narcisa in predamo svojo moč kreacije lastnega življenja v roke druge osebe. Dokler ne prevzamemo odgovornosti za svoje življenje v celoti (ne govorim o krivdi, temveč o odgovornosti), je nemogoče narediti spremembo v dojemanju realnosti. Težko je oditi zaradi soodvisnosti – ki je kemična odvisnost. Vsaka celica našega telesa je odvisna od zlorab in dokler ne spremenimo zapisa v celicah, se vedno znova vračamo v hudičev objem. Padamo na izpitu, dokler svojega centra moči ne postavimo nazaj vase. Jaz pravim temu biti v svoji moči, biti osrediščen/a. Odhod je treba premisliti, splanirati. Sploh, če so v odnosu tudi otroci. Tudi oni trpijo in doživljajo velike stiske. Zato je tako pomembno pogovarjati se o situaciji in čimprej najti zdravo, stabilno okolje, v katerem se lahko otroci svobodno razvijajo. Splanirati je treba odhod in pogosto zamenjati kraj, včasih tudi službo, pogosto tudi družbo skupnih prijateljev in ljudi, s katerimi smo se družili še v času odnosa. Razlog je v tem, da nas pogosto ne razumejo, sploh, če je narcis o nas »narisal« zgodbo, v kateri smo mi krivci za vse.

 Skratka, najti je treba smisel, veselje do življenja, hobije, ki smo jih počeli in v času odnosa zanemarili. Ljudje pravijo, da se prerodijo. Ključno pa je, da začnemo verjeti in zaupati, da je možno znova zaživeti v svobodi, z možnostjo lastne kreacije svojega življenja. Toplo priporočam, da oseba najde ljudi, ki jo/ga podpirajo, ki razumejo vsebino tovrstnih odnosov in ne sodijo, ljudi, ki pomagajo odpirati nove horizonte. Pozorni moramo biti na poskuse narcisa, da bi nas zvabil nazaj, ki so lahko zelo prefinjeni in laži, da se bo tokrat res spremenil/a. Ni neobičajno, da se narcis pokaže na vratih tudi po 20ih letih in nas povabi na kavo, kot da smo dobri stari prijatelji. Če je le možno, je treba stike popolnoma prekiniti in živeti svoje življenje na polno. Obdobje skupnega življenja pa razumeti kot poglavje v knjigi, iz katerega smo se naučili veliko o sebi in drugih. Nikoli ne smemo pozabiti, s kom imamo opravka. Torej z osebo, ki nima dostopa do lastnega vira, zato je odvisna od drugih – zato kot vampir sesa pozornost, čas, energijo. Če ste bili v dolgotrajnem odnosu z narcisom, pomeni, da ste bili najbrž zelo kvaliteten vir (energije, pozornosti, informacij, koristi) in vas bo kljub temu, da vas je najbrž (odvrgel/odvrgla koz zarjavelo pločevinko) ob prvi krizi – pomanjkanju vira, ponovno poiskal/a. Nikakor ne nasedati!

Zakaj nekdo sploh vstopi v toksičen odnos?

Iz nevednosti. Iz naivnosti. Pogosto pa iz občutka »domačnosti«, saj nam je vzorec znan iz domačega okolja. Drug razlog je ta, da so narcisi zelo očarljivi, spretni v komunikaciji, pogosto precej inteligentni, pozorni na vaše želje, itd.

 S kakšnimi občutki se oseba sooča po odhodu iz takega odnosa? Zakaj se tako izrazi občutek krivde in obsojanja?

Najpogostejši so občutki sramu, strahu, krivde, nerazumevanje okolice in prijateljev, znancev, občutek osamljenosti, nevrednosti, nemoči, občutka, da bi lahko naredili bolje, drugače, da če bi se samo še malo bolj potrudil bi odnos lahko rešili. Krivda in obsojanje sebe izhaja iz nerazumevanja, za kaj pravzaprav sploh gre. Ko enkrat razumemo, da smo lahko ustvarjalci svojega življenja in ne žrtve, ko se zavemo lastne moči, takrat se pojavi jasnina in na kraj pameti nam ne pade, da bi kogarkoli obsojali. Najmanj pa sebe. Za samozdravljenje je zelo pomembno razumevanje, kaj se dogaja v odnosu med so odvisnikom in narcisom – da gre za vzajemno odvisnost, da sta prepletena in da drug brez drugega ne moreta obstajati. Razlika je v tem, da se so odvisnik lahko pozdravi, narcis pa zaradi strahu pred soočenjem z lastno temo tega ne zmore. Kajti ljudje, ki jim je mar za nekoga, ki spoznajo da s svojim početjem rušijo medosebne odnose, naredijo spremembo. Če ne drugače, zapustijo odnos. Narcisu ni mar za soljudi, ne za partnerja, ne za otroke. Gleda izključno na lastno korist.

Ko narcis enkrat začuti, da vas izgublja, da boste odšli, vas bo želel najprej pod krinko ljubezni obdržati. Če mu/ji to ne bo uspelo, bo naredil/a vse, da vas uniči. Dobesedno. Pri tem ne izbira sredstev.  Gre za najbolj podle, primitivne in krute načine, kako se loteva uničenja.

Kaj je na primer značilno za toksične ljudi?

Da sebe vidijo kot izbrance, upravičene, da delujejo iz koristoljubja na račun ostalih ljudi, da ne premorejo čustev, nimajo sočutja, niso nikoli krivi, imajo vedno prav, se ne motijo, potrebujejo na tone pozornosti, ne poznajo besede oprosti, prosim in hvala. Z eno besed vzvišena in izbrana rasa. Ker so to pogosto ljudje na visokih položajih, z veliko kapitala in moči je situacija še toliko bolj kompleksna.

Ali lahko pri sebi prepoznamo ali delujemo toksično na naše bližnje? Zelo redko se je toksična oseba zavestno pripravljena spremeniti, saj v sebi ne čuti slabe vesti za dejanja, ki škodijo ljudem. Lahko bi rekli, da gre za ljudi brez vesti. Ker so odrezani od svojih čustev, so pravzaprav prazni vsebine, zato se morajo v okolici  naučiti, kako se od reagira na »čustveni« način.

Lahko pri sebi to spremenimo? Lahko, vendar je potrebno soočenje z lastno temo in bolečino, kar pa je za večino narcisov preveč boleče in ponižujoče. Noben človek ni brez napak, vsi smo lahko kdaj toksični, kruti, neprijazni,…vendar je osebi, ki v sebi goji globino čustev in se zna z njimi soočati, resnično hudo, ko prizadene drugo osebo. Čuti slabo vest. Čuti željo, da bi odreagiral/a drugače in potem v tej smeri  spremembe, ozaveščanja lastnih napak tudi resnično deluje. Končno so rezultati vidni – odnosi se vidno, čutno izboljšajo. Če po letih dela na sebi pri osebi ni videti izboljšav, to pomeni, da ni šlo za delo na sebi, šlo je za strategijo zavlačevanja. In to je jasen znak, da je skrajni čas za odhod. Nima smisla zapraviti mladosti, kaj šele celega življenja za nekoga, ki se samo spreneveda. Past, v katero veliko ljudi pade je, da nasedajo narcisovim lažem, da se resnično želijo spremeniti. Da delajo na sebi. Lahko tudi berejo knjige, obiskujejo seminarje, meditirajo, se postijo; vendar dejanskih rezultatov ni. Še vedno ostajajo zlobni, koristoljubni in manipulativni in če ne prepoznate njihove večvrednosti, vas bodo hitro zamenjali za nekoga, ki v njih vidi Boga.

“Obstaja več vrst narcizma, vendar je osnova za vse ista. Ko se enkrat naučimo prepoznati vzorce narcizma pri ljudeh, jih ne bomo več nikoli spregledali. Naše telo nam vedno daje jasne znake ali je oseba v naši bližini za nas v redu ali je škodljiva.”

 

Na kakšen način se zaščitimo pred ponovnim vstopom v toksični odnos?

Z ozaveščenostjo, z jasnim zavedanjem kdo smo, kje so naše meje, z lastno vrednostjo in zavedanjem, da ima vsak človek svoj zemljevid sveta, ki je drugačen od našega. Naša naivnost (da so vsi ljudje dobri), naj ne bo razlog za lastno trpljenje in trpljenje ljudi, ki so od nas odvisni (otroci). Veste obstaja zelo dobra metafora o dobroti, ki pravi, da je opica iz želje, da bi pomagala vzela ribo iz akvarija. 

Mi sami zase se moramo naučiti, kaj je za nas dobro in kaj nam škodi. Če nam oseba konstantno nanaša zlo, to pomeni, da za nas ni primerna. Tukaj ni prostora za izjeme. Naša ključna naloga je delo na sebi. Vedeti, kdo smo in kaj smo. Spoznati lastno vrednost in delovati v skladu z najvišjim dobrim zase in za druge. Predvsem ljudje, ki premoremo veliko sočutja za druge, imamo v današnjem svetu veliko lekcij. Ko prevzamemo odgovornost za svoje življenje, je pot veliko lažja. Pozornost, ozaveščenost, zaupanje v notranje občutke, ki nam jih telo konstantno pošilja in sledenje le-tem. Potrebno si je postaviti sistem vrednot, na vrhu katerega smo mi in naša sreča.

Preden zares vstopimo v partnerski odnos si je potrebno vzeti čas in človeka resnično spoznati. Če po določenem času  spoznamo, da je oseba vredna zaupanja, je znak za korak naprej. Največja past se skriva v začetkih, kjer nas vodi strast. Kajti narcisi znajo biti zelo karizmatični, samozavestni, prepričljivi, dobri z besedami, imajo odličen samomarketing, znajo pihati na dušo, prebrati naše vrednote, prepričanja, želje in vizije. Zmotno lahko mislimo, da je osebi resnično mar za nas, da jo zanimamo mi. Dejstvo je, da gre za strategijo »omamljanja« nove žrtve, čas osvajanja. Čisto možno je, da imajo v obravnavi več žrtev hkrati. Tudi varanje, stalno menjavanje partnerjev, spolno občevanje z več partnerji hkrati je ena od značilnih oblik vedenja narcisov.

Nazaj na Blog