POZNAVANJE & SPREJEMANJE ČUSTEV ZA BOLJŠO SAMOPODOBO

Nazaj na Blog
Emotions_drawn smileys_tired, winking and sad emoticons_

POZNAVANJE & SPREJEMANJE ČUSTEV ZA BOLJŠO SAMOPODOBO

Emotions_drawn smileys_tired, winking and sad emoticons_

Pogovarjali smo se z Nevo Kumer, magistrico psihologije ter edukantko vedenjsko kognitivne terapije in transakcijske analize, na temo prepoznavanja in regulacije čustev ter kakšno vlogo imajo pri medosebnih odnosih, pri odnosih do sebe, kako močan vpliv imajo na našo samopodobo? Kako ravnati, ko smo v stiski mi, ljudje, ki so nam blizu ali ljudje s katerimi se na primer srečujemo v poslovnem svetu? Neva svetuje: “Ljudi v stiski opazim predvsem po njihovem vedenju, govorjenju in delčku mišljenja, če mi je ta dostopen. V večini primerov dokler ljudje ne spregovorijo, nimamo dostopa do mišljenja oziroma njihovih misli. Imamo pa dostop do kakovostnih informacij o prepoznavanju najpogostejših duševnih motenj kot so depresija, anksioznost in stresne motnje, s katerimi si vsi lahko pomagamo prepoznavati rizična vedenja, ki kažejo na to, da oseba ni OK oziroma je morebiti v stiski. Ta so dostopna na NIJZ, sicer pa ustrezno podporo nudimo strokovnjaki, predvsem psihologi, psihiatri in psihoterapevti, ki smo za tovrstne stvari primerno usposobljeni.” 

Čustva in počutje – Ali je sploh mogoče, da se sami odločimo, kako se bomo počutili?

S počutjem, občutki in čustvi je tako, da se ne moremo ravno odločiti, kako se bomo počutili.  Na nek način smo soodgovorni za vrsto čustva, ki ga občutimo. Sami smo odgovorni za čustveno reakcijo- s tem mislim naš kognitivni aparat, ki da situacijam pomen in pomembnost. Doživeto je kot avtomatsko, ampak ni čisto tako. Sami se odločamo kako bomo reagirali na čustvo, na samo čustvo pa nimamo vpliva.  Torej, ne moremo se npr. odločiti, da ne bomo čutili strahu ali pa, da bomo npr. naslednji teden samo srečni ter veseli in nič žalostni ali jezni.

Ali obstaja rešitev, ki nam pomaga pri soočenju s čustvi? Kako izbrati »pravo«?

Vsekakor obstajajo rešitve, a ne bi jim rekla, da so ”prave”.  Prva je ta, da se o čustvih poučimo. Najpogostejša stvar, ki jo v terapevtskem procesu počnem s klienti je čustvena pismenost, nato pa prepoznavanje in razumevanje čustev pri sebi. Kakšna je njihova vloga, zakaj so pomemben del naših življenj, kako se na njih odzivamo, itd. Potem pa je dobro, da poizkusimo več stvari in izberemo tisto, ki nam ustreza in je hkrati socialno sprejemljiva (to velja predvsem za jezo). Sicer o tem kako izbrati pravo, je odvisno za katero čustvo gre in kaj človek z njim počne.

čustva_odnosi_

Kaj nam lahko pomaga pri prepoznavanju naših čustev? Kaj sledi po tem, ko prepoznamo kaj čutimo?

Pri prepoznavanju je pomembna pozornost, ki jo usmerimo na telo oziroma občutke, ko se ti zgodijo. A da bi jih bolje prepoznali moramo čustva tudi poznati, jih poimenovati, razumeti kdaj se pojavijo, itd. Pomaga nam torej čustvena pismenost in pozornost usmerjena na telo, zato da lahko opazimo kje se je čustvo pojavilo in čemu bi to pripisali. Temu običajno sledi reakcija. Na žalost se določenih  čustev želimo znebiti. Najraje bi imeli le veselje, srečo in nič jeze, strahu ali sramu.  Pomembno je, da se na čustva odzivamo funkcionalno, ustrezno in koristno. Vedenje je tisto, ki ga lahko usmerjamo.

“Čustva so pomemben del našega življenja saj z njimi vrednotimo sebe in svet okoli nas. Nosijo tudi pomembna sporočila o naših potrebah, motivih, raznih situacijah in dogodkih ter zdravju.”

Ko smo v čustveni stiski, v večini primerov s prstom kažemo na osebe, ki so nam zelo blizu in takrat težko govorimo o sebi.  Morda naše bližnje celo kaznujemo na različne načine, velikokrat uporabimo molk. Kaj se takrat dogaja v nas? Zakaj težko pogledamo vase?

V čustvenih stiskah ali bolje rečeno na čustvene stiske se ljudje različno odzivamo. Nekateri resda težko govorijo o sebi, a so tudi ljudje, ki se zlahka zaupajo. Kadar pa se zapremo vase ali pa obtožujemo druge pa lahko to pomeni, da nismo pripravljeni bolj konstruktivnega spoprijemanja z nastalo situacijo. Mogoče so nam čustva tuja in pravzaprav ne vemo kaj čutimo, mogoče tega ne znamo izraziti in se hkrati bojimo, da nas drugi ne bodo sprejeli.  

Je slabo počutje nekaj česar se moramo na primer izogibati?

Slabo počutje je potrebno definirati. Bolečina (sploh nepojasnjena oziroma neutemeljena) je prvi znak za obisk zdravnika. To da se slabo počutimo ima nek pomen. Lahko je povezano z naših zdravjem, potrebami, odnosi in vrednotami. Torej ne, ni se nam treba izogibati slabem počutju, potrebno se je kdaj poglobiti in prisluhniti svojemu telesu kaj nam sporoča ter pridobiti zdravniško pomoč.  

Čustva so kot kompas življenja, zato je pomembno, da jih razumemo. Ne moremo jih izbrisati, prisotna so – tukaj in zdaj, vsakdan. Menim pa, da se premalo ukvarjamo s svojimi čustvi.”

čustva_odnosi_povezanost_

Kateri pristop priporočaš, ko doživljamo neprijetna občutja? Kakšna je dolgoročna rešitev?

Med neprijetna čustva spadajo strah, jeza, sram, krivda, razočaranje in žalost. Vsako občutje oziroma čustvo se pojavi z razlogom.

Priporočala bi, da prisluhnemo svojemu telesu in skušamo razumeti kdaj se ta čustva pojavijo in kaj nam sporočajo. Kratkoročne rešitve so potlačevanje, ignoriranje ali neko nefunkcionalno in nesprejemljivo vedenje, ki pa na dolgi rok ne pomaga. Med dolgoročne rešitve spada sprejemanje občutij, ki se sicer sliši bolj enostavno kot je, a pripomore k temu, da se ne borimo več z nečim, kar ne moremo izbrisati iz naših življenj. Pomaga tudi seveda pogovor s psihologom, če ocenimo, da sami ne zmoremo  saj v tem ni nobenega sramu, navsezadnje smo le ljudje.

Predstavi nam nekaj prepričanj o doživljanju negativnih občutij, ki nam bolj škodijo kot pa koristijo.

Najpogostejša prepričanja, s katerimi se srečujemo so v smislu tega, da določenih čustev (sploh neprijetnih) ne bi smeli čutiti ali pa, da niso normalna. Tako prepričanje lahko imamo tudi za prijetna (npr. da ne bi smeli čutiti veselja, ker si ga ne ”zaslužimo”). Najlažje bi bilo vsem povedati in pri človeku doseči, da so vsa čustva normalna in da si jih dovolimo čutiti.

Z ljudmi delam v tej smeri, da jih poučim o čustvih in preko tega razumevanja sebe. Od tu pa iščemo usmeritve oziroma bolj funkcionalne in ustrezne odzive na čustva in občutke.

“Kaj želi svet od mene?

Ali želi, da ne tvegam in se vrnem tja, od koder sem prišel, ker nisem imel poguma, da rečem ”da” življenju?” – Paulo Coelho

Kakšno čustvo je jeza in kaj nam v bistvu pravzaprav sporoča?

Najprej naj povem o jezi to, da je popolnoma zdravo ter normalno čustvo in ne toksično, kot je veliko ljudi prepričanih. Z jezo sporočamo, da je neka oseba prešla naše meje oziroma da želimo, da druga osebi spremeni svoje vedenje/obnašanje. Z jezo izražamo tudi svoje želje in pogoje, sicer le to na socialno sprejemljiv način (tako da drugemu ne škodujemo). Koristna je tudi kadar moramo opraviti kakšno delo, nas aktivira in usmeri proti cilju/tarči. Sporoča nam torej veliko pomembnih stvari.

Kdaj vemo ali je oseba iskrena, ko se opraviči za svoja dejanja in besede?

Iskrenost je človeška lastnost, s katero izražamo svoje mnenje, tisto resnično. Včasih se zanesemo na besede, včasih pa na občutek, ki ga dobimo ob človeku. Vsekakor se boljše počutimo, če se nekdo opraviči za nekaj, kar je nam škodovalo ali nas prizadelo, ne vem pa če je iskrenost glavnina tega, mogoče bolj odgovornost za svoje vedenje.

anger_sad_
Nazaj na Blog