MOČ MOJEGA UMA: Kako uresničiti sebe in svoje potenciale

Back to Blog
nastja_pozelnik_

MOČ MOJEGA UMA: Kako uresničiti sebe in svoje potenciale

"Ker današnji tempo in način življenje od nas zahtevata, da smo vpeti v tisoč in eno aktivnost, je povsem normalno, da so naše misli zbegane ali leteče. Tako kot naše nevrončke v možganih naučimo funkcionirati, tako se bodo obnašali. Če naš um navadimo na zunanje dražljaje, jih bo potreboval vedno več, da bomo zadovoljni. Zato je potrebno, da se zavestno ustavimo in zavestno umirjamo naše misli. Seveda je to težko, še posebej, če tega nismo še nikoli počeli. Vsaka stvar namreč zahteva določen čas in vajo. Več kot treniramo, lažje naše misli usmerjamo. Ponovno bi spomnila na meditacijo in čuječnost, ki sta odlični tehniki, s pomočjo katerih se lahko naučimo upravljanja z našimi mislimi. Za še večji učinek pa je najbolje, če hkrati delamo tudi s čustvi. Čustva in misli so med seboj neločljivo povezana in če želimo delati spremembe, se jih moramo lotiti na obeh področjih hkrati."

nastja_pozelnik_

V poglobljenem intervjuju smo se pogovarjali z Nastjo Pozelnik – magistro psihologije in coachinjo, na temo Moč mojega uma: Kako uresničiti sebe in svoje potenciale. Nastja se zavzema, da bi združila dve področji – psihologijo in duhovnost. Če se sprašujete zakaj? Nastja odgovarja: Svet, ki ga poznamo, deluje po fizikalnih zakonih in zakonih kvantne fizike. In ko te zakone združimo s psihološkimi raziskavami in metodami, ki jih najdemo v duhovni literaturi, se nam življenje začne spreminjati. Gre za kratke in učinkovite tehnike, ki sprožijo spremembe na številnih ravneh življenja: na področju osebnega življenja, telesnega počutja in na poslovnem področju.”

V Sloveniji si želiš združiti psihologijo in duhovnost, saj si mnenja, da je potrebno imeti celosten pristop pri delu za svoje kliente. Kakšna je potem razlika, ko združimo obe vedi?

Psihologija – odlična znanstvena veda, a pogosto težko dostopna. Njen študij traja tri do pet let. Tisti, ki se odločijo za specializacijo kot klinični psihologi ali psihoterapevti ponavadi odštejejo še štiri leta in temu namenijo velik finančni vložek. Na drugi strani pa imamo duhovnost, ki je veda brez zakonsko predpisanega izobraževanja, zato je tudi kvaliteta ponudnikov na trgu tako zelo različna. Torej imamo na eni strani znanstveno utemeljen pristop z dokazno vrednostjo, grobo rečeno, na drugi pa pristop brez dokazne vrednosti.

Ljudje radi iščejo bližnjice. Zato se pogosto obračajo na vedeževalce (vsaj po mojih izkušnjah, sama sem namreč delala oboje). Tam dobijo konkretne odgovore in navodila, po katerih se ravnajo. Ker ta navodila prihajajo iz zunanjega sveta in ne iz nas samih, jih bomo potrebovali vedno več, da bomo lahko funkcionirali.

Moj cilj je združiti oboje, psihologijo in duhovnost ter tako v praksi uporabljati tehnike, ki so blizu duhovnosti, hkrati pa v znanosti dokazati uporabno vrednost, ki jo ima duhovnost. Pri delu uporabljam psihološki pristop, hkrati pa kliente spodbujam, da duhovno rastejo in se opolnomočijo ter se tako naučijo iskati rešitve znotraj sebe.

Power of mind

Kje in kako si se priučila duhovnih metod za delo s svojimi klienti? Ali vse prakse, ki jih priporočaš svojim klientom, preizkusiš tudi na sebi?

S klienti delam coachinge, ki pa niso klasični coachingi. Seveda uporabljam psihološki pristop, še posebej v smislu, da kliente vodim, da pridejo spoznanj in jim spoznanj ne polagam v usta. Poleg priznanih metod pa uporabljam metodo, ki sem jo razvila sama in seveda poizkusila na sebi, gre za razširitev zavedanja, s pomočjo katerega razširimo in razvijemo tudi svojo zavest uma, srca, duše in nazadnje tudi duhovno zavest. Cilj je v naravnanosti in usklajenosti vseh teh treh, takrat lahko zares v polnosti zaživimo svoje življenje.

V življenju sem imela kar nekaj duhovnih učiteljev, a jih ne želim poimensko naštevati. Nisem pa se izučila za nobeno konkretno duhovno metodo ali tehniko, saj sem po duši psihologinja in bom to vedno ostala. Svojo metodo sem razvila sama, izkušnje so me pripeljale, da sem poskušala z različnimi vajami, dokler nisem čutila, katere mi najbolj pomagajo. Sama sem šla skozi celoten proces širjenja vseh treh zavesti in zato svoje kliente tudi razumem; vidim na kateri točki so in kaj potrebujejo, da se premaknejo v želeno smer.

Fear of life

Kdo od duhovnih voditeljev ali pa motivacijskih govorcev ti je v inspiracijo oziroma koga res redno spremljaš?

Sedaj redno spremljam predvsem tuje motivacijske govorce, ki so obenem tudi znanstveniki in na tujih tleh že uresničujejo poslanstvo, h kateremu stremim tudi sama; zbližati teorijo in prakso. To so Gregg Braden, Joe Dispenza, Eckart Tolle in Jeffrey Mishlove.

Ali naše strahove (strah pred višino, globino, zaprtimi prostori, vročino, javno nastopanje, itd..) premagamo s tem, da sami sebe miselno prepričamo, da to ni naš strah? Se skriva moč za transformacijo teh strahov le v našem umu?

To, da sebe prepričamo, da določen strah ne obstaja, a se vsakič znova ustavimo pred njim, ne bo ravno dosti pomagalo. Sama verjamem, da je marsikateri strah nastal že tekom prejšnjih življenj (tega klientom seveda ne vsiljujem, dovoljujem, da imajo svoja verjetja), še več strahov pa je nastalo v našem otroštvu. Bolj ko se strahovom izogibamo, večji postajajo. Moj način dela je zelo podoben kognitivno vedenjskemu pristopu in sicer osebi pomagam, da okrepi svoje vire iz katerih lahko črpa, svoja močna področja, se osredotoči na rast, ko je pripravljena, pa se sooči s strahovi. Iz prakse pa lahko povem, da ko oseba odkriva in uresničuje svoje potenciale, svoje vire in moči, strah ponavadi izzveni sam od sebe. Včasih potrebuje nekaj opore, usmeritev, a zelo pogosto se zgodi, da strahovi postopoma izzvenijo, brez da bi se oseba morala pretirano ukvarjati z njimi. Bolj ko razmišljamo o njih, bolj jih povečujemo. Bolj, ko se odpiramo drugim možnostim, bolj rastemo in močnejši postajamo; takrat pa se je lažje spoprijeti tudi s strahovi.

“Ključnega pomena je dejstvo, da bolj ko so naše misli umirjene, bolj smo lahko prisotni tukaj in zdaj. In bolj, ko smo prisotni, bolj produktivni smo lahko. Hitreje razmišljamo, bolj kreativni smo in to v nas spodbuja še več kreative, produktivnosti in lepih občutkov. Najtežje je prekiniti začarani ‘negativni’ krog in se preusmeriti v ‘pozitivnega’. Ključno je, da se takrat, ko nam je najtežje in imamo najmanj časa, ustavimo in si vzamemo čas za čuječnost ali meditacijo.”

Četudi naš um ne more dojeti, da so naše noge zmožne hoditi po žerjavici brez opeklin, pa vendar lahko, saj se z ognjem povežemo in opravimo 6-7 ur miselnih priprav. Kaj takšni in drugačni rituali sporočajo našemu umu? Si mogoče kaj takega sama doživela?

Uff, zelo težko vprašanje! V tem namreč ne vidim smisla in uporabne vrednosti (razen morda za potrebe dokazovanja). Svoj um lahko uporabimo za mnogo koristnejše stvari, med drugim tudi za razvoj samega sebe. Lahko ga okrepimo do te mere, da presežemo svoje strahove (kot rečeno prej), lahko začnemo živeti življenje v po vseh drugih razsežnostih, čar pa se ponavadi skriva v tem, da presežemo tisto, kar imamo za naše največje omejitve. O sebi se bomo največ naučili tako, da se začnemo opazovati in to, kar vidimo, poskušamo v celoti sprejeti. Kakšni smo, kako razmišljamo, kako čustvujemo. Katero čustvo se v nas pojavlja najpogosteje? Kaj nam to čustvo sporoča? Kaj je njegova naloga? Katero informacijo nam prinaša?

Kvantni fiziki pravijo, da je svet okoli nas zgrajen iz trdnih, vidnih delcev in nevidnih, energijskih delcev, ki so ves čas v premikanju. Tudi človeški um zaseda podobno obliko; njegove razsežnosti ne moremo določiti, vedno znova se širi in prehaja tudi na druge nivoje zavedanja. Glede na to, da tudi v Sloveniji že obstajajo posamezniki, ki se že 20 let prehranjujejo samo z vodo in še vedno živijo, verjamem, da obstajajo tudi posamezniki, ki lahko prehodijo žerjavico. Hkrati pa verjamem tudi, da bi jaz in ti najverjetneje umrla, če bi danes začela stradati, tako kot bi se na žerjavici najverjetneje opekla brez predhodnega treninga uma in sploh prave vizije, zakaj to počneva. Stvari morajo v življenju priti naravno, začutiti jih moramo od znotraj. Šele takrat so to prave izbire za nas in bomo v njih tudi uspešni.

Fire

“Si ugotovil, da hkrati ustvarjaš svoje misli in jih opazuješ, kot da bi bile ločene od tebe? Ti si tisti, ki sprejema odločitev ali boš v svojem življenju nastopal kot tisti, ki ustvarja ali tisti, ki prejema. Kot ustvarjalec se boš naučil upravljati svoje misli in čustva ter boš tako narekoval tempo svojih kreacij. Kot prejemnik pa se lahko povežeš s kolektivno zavestjo in prejmeš jasno vizijo za svoje življenje.
Kaj izbiraš danes? Obe izmed možnosti ti prineseta nova spoznanja!”

Back to Blog