MANJA 360 – Pomoč pri učenju in vzgoji

Nazaj na Blog

MANJA 360 – Pomoč pri učenju in vzgoji

"Starši, ki so sami nervozni, težko pomagajo otroku pri učenju. Pretiran nadzor škoduje otrokom, ker zaradi tega ne razvijejo nujno potrebnih veščin za učenje in življenje. Starši moramo vedeti, kdaj se moramo postopoma umikati iz skrbi za šolsko delo. Otroci veliko stvari zmorejo sami."

V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z Manjo Kristanc, pedagoginjo in andragoginjo, profesorico angleškega jezika, NLP Coach in specializantko transakcijske analize. Manja pri vzgoji in delu z otroki uporablja tehniko aktivnega učenja.  Učenci, ki naučene tehnike redno uporabljajo pri učenju, so bolj uspešni, imajo boljše ocene in postanejo bolj samozavestni.

Manja Kristanc vzgoja otrok

Pri svojem delu imaš 360 stopinjski pristop pri poučevanju otrok, dijakov in študentov. Povej nam zakaj uporabljaš tak pristop ter kaj vse je vključeno v omenjen način dela s tvojimi ciljnimi skupinami?

Gre za celostni pristop k težavam, saj pri učencih in dijakih, kadar je to smiselno, pogosto vključim tudi starše. Predvsem na področju vzgoje in odnosov je tako, da takrat, ko starši spremenimo svoj odnos do mladostnika in način komunikacije, se pogosto spremeni tudi vedenje otrok.

Katera znanja so potrebna za pristop k učenju, ki ga imaš ti?

Pri delu mi pomagajo vsa pridobljena teoretična znanja, še posebej pa bogate praktične izkušnje. Področje, s katerim se ukvarjam je široko, zato je poleg splošne razgledanosti nujna uporaba strokovnih znanj s področja pedagogike, andragogike, transakcijske analize in nevro-lingvističnega programiranja.

“Otroke predvsem poslušajmo, sprejmimo njihova čustva in poglede na svet, čeprav se z njimi seveda ne moremo vedno strinjati. Bodimo umirjeni, prisotni in vzemimo si čas zanje, predvsem pa na otroke nikakor ne glejmo samo skozi šolo in ocene.”

Zakaj mladostniki potrebujejo nekoga, da jim povrne voljo in veselje do učenja šolske snovi? S čim vse je povezana motivacija, koncentracija ter pomnjenje pri učenju?

Mladostniki so med seboj različni. Nekateri imajo veliko motivacije za učenje in potrebujejo samo nekoga, ki jim pokaže bolj učinkovite tehnike učenja ali pa načine za obvladovanje treme in stresa. Tisti, ki imajo manj veselja do učenja, pa me potrebujejo kot osebo, ki jim ponudi dober odnos in varno okolje, brez obsojanja in vrednotenja. Dober odnos je temelj za to, da mladostniki odraslim raje sledijo in sprejmejo njihove nasvete.

Večina nas želi, da so naši otroci čim prej samostojni in znajo prevzeti odgovornost za svoje življenje, pa vendar se pogosto izkaže, da temu ni tako. Na primer, kdaj se nam zdi veliko bolj »priročno«, da otroku kar povemo rešitev pri nalogi, čeprav vemo, da je veliko boljša praksa (dolgoročno gledano) popeljati otroka čez proces v katerem bi sam ugotovil rešitev? Kako večkrat uporabiti slednji pristop in prekiniti prvi (bolj »priročen) pristop?

Vedeti moramo, da smo vsi samo ljudje, da je dovolj, da smo dobri starši in ne stremimo k nedosegljivim idealom. Vsi ravnamo po svojem najboljšem vedenju in sposobnostih, pa nam kljub temu včasih ne uspe. Ob tem nam lahko pomaga zavedanje o tem, da s pretiranim vtikanjem v šolsko delo in s pomočjo tam, kjer bi otrok zlahka zmogel sam, otroku škodujemo. Zato je prav, da včasih otroku pustimo, da mu spodleti, potem pa se z njim na ustrezen način pogovorimo o neuspehu. Otrok se na ta način nauči, kako rešujemo probleme v življenju.

Ali tiči vzrok za nenehno kontrolo otrok tudi v tem, da so nas starši stalno nadzorovali? Kako lahko presežemo te vzorce, ki so globoko zakoreninjeni v nas?

Vzrokov za to, da želimo imeti veliko stvari pod nadzorom, je lahko več. Pogosto naše vedenje izvira iz zaključkov, ki smo jih naredili v zgodnjem otroštvu. Ni pa nujno. Prvi korak k preseganju vzorcev iz preteklosti, je da se jih zavemo in da vemo, da svoje vedenje lahko spremenimo. To je proces, ki ni enostaven in pri tem pogosto potrebujemo podporo strokovnjaka.

Katere vrednote so ti najbolj pomembne pri delu z otroki? Ali otrokom poveš, kaj ti je pomembno in kako želiš z njimi sodelovati?

Delo z otroki mi vsak dan znova daje energijo. Verjetno je za uspešno delo pomemben predvsem odnos, pristop do mladostnika in prava mera empatije. Otrokom povem, da želim, da se pri meni počutijo dobro in sproščeno, pa tudi to, da je učenje delo in da pričakujem, da bodo vsebine, ki se jih naučimo, tudi uporabljali v praksi.

Kako ravnati, da bo imel otrok pravo mero pomoči in bo hkrati dovolj samostojen v učnem procesu?

Na to vprašanje ni možno dati splošnega odgovora, ker so otroci med seboj zelo različni. Otroci, ki imajo splošne ali specifične učne težave, potrebujejo mnogo več pomoči kot otroci, ki teh težav nimajo. Zato izvajam tako program Aktivno učenje, kot tudi učno pomoč samo individualno in se lahko res prilagodim vsakemu posamezniku. Vsakega pa v tem procesu učim, kako pri učenju postati samostojen.

Happy_kids_education_smart_successful_-

“Vso energijo in znanje vlagam v to, da bi otroci, dijaki in študenti imeli več veselja in volje za učenje. Pomagam staršem pri vzgojnih problemih, pri mladih pa s preverjenimi tehnikami in metodami pomagam, da širimo obzorja in razkrivamo svet. Zagovarjam radovednost namesto togih učnih metod. Nikogar ne silim v nič, a otroku znam vedno predstaviti prave argumente in dosegljive cilje. Tu sem zaradi vas starši, za vas in predvsem za vaše otroke. Pridni ali poredni, majhni ali veliki, glasni ali tihi – vsi ste dobrodošli!” 

Nazaj na Blog