Učenje po metodi S.U.P.E.R. za izboljšanje pomnjenja učne snovi z Leo Čerin

Nazaj na Blog

Učenje po metodi S.U.P.E.R. za izboljšanje pomnjenja učne snovi z Leo Čerin

"Kakšnega otroka si želim, ko bo enkrat zaključil šolo in odšel v svet?! Najbrž imamo vsi v mislih, da bo naš otrok samostojen, iznajdljiv, samozavesten in s pozitivno samopodobo, spoštljiv do sebe in drugih, odgovoren, razgledan, predvsem pa sproščen, igriv, s smislom za humor in zaljubljen v življenje ter ogromnim nasmeškom, ki sporoča, da je srečen. A kako neki vse to pri otroku doseči? Če pa je jasno kot beli dan, da se »otroci ne učijo zase, temveč za starše!"

 

Lea Čerin, univ. dipl. pedagoginja, mnogim bolj poznana kot mentorica za uspešno učenje in ustanoviteljica Rumene hiške, kjer se kreirajo potenciali otrok in mladostnikov, nam je v daljšem intervjuju razkrila, kako lahko starši s S.U.P.E.R. metodo in tehnikami pomagajo svojemu otroku pri učenju, da slednje postane zabavno in prijetni trenutki povezovanja brez stresa in jeze na eni ali drugi strani.

P.s. pa, da se uresničijo tudi vsi tisti pozitivni, poprej uvodoma, zapisani stavki! 🙂

Od kod si dobila idejo za ime “rumena hiška”? Kakšen pomen/zgodbo nosi?

Rumena vzbuja toplino in vsaj v meni tudi dvig energije, predvsem me spominja na sonce, ki ga obožujem. Hiška je sinonim za gradnjo znanja, … kako se uspešno učiti in postati boljša verzija sebe kot učenca in starša. Tako kot gradimo hišo od temeljev do strehe, tako lahko gledamo tudi na znanje; to je proces, ki se ne zgodi čez noč.

Kako poteka učenje v rumeni hiški in kako se ta razlikuje od učenja v formalnih institucijah (šolah)?

Otroci so najprej presenečeni, da zanje nimam klasične mize. Želim, da spoznajo, da se za učenje ni potrebno držati nekih strogih tradicionalnih pravil. Namesto mize imajo na voljo širok fotelj, žogo za sedenje, tla… skratka ves prostor jim je na voljo. Na tla razgrnemo liste in zvezke, barvice, zelo radi pišejo/rišejo na flipchart. Spoznavajo sproščene, a hkrati učinkovite pristope k učenju. 

Ali je učenje v Rumeni hiški lahko dopolnjuje z načinom učenja v šolah?

Seveda, kot dopolnitev ali nadgradnjo. Pri pouku pogosto zmanjka časa, da bi učitelji učili otroke ‘kako se učiti’, pokažejo tiste najbolj uporabne in znane primere, ki pa ne ustrezajo vsem. Zanje je torej treba poiskati še kaj drugega, da znajo učno snov in učenje prilagoditi sebi.

 Kdo je tvoja ciljna skupina, tudi učitelji in pedagogi?

Predvsem družine, torej šolarji (OŠ in SŠ) in starši; vključujem tudi starše (ker če želimo, da otrok spremeni navade učenja, mora tudi starš pogledati vase in morebiti spremeniti pogled na učenje in svojega otroka). Vsebine pa so primerne tudi za pedagoške delavce, občasno zanje pripravim tudi kakšen celodnevni seminar.

Lea_Cerin_ucenje

Po tvojem mnenju, zakaj meniš, da je potrebno otrokom učno snov razložiti po S.U.P.E.R metodi?

Otrokom dejansko ne razlagam, da se učimo po neki metodi, jo sicer omenim, ampak jo spoznavamo preko tehnik učenja, ko spoznavajo kakšno je uspešno in učinkovito učenje. Uporaba s.u.p.e.r. metode, kratic, se mi zdi odlična za starše, da smo pozorni na to, kaj želimo kot starš spremeniti v svojih prepričanjih o učenju.

Bi bilo dobro to metodo uvesti v šolah?

Definitivno. Ker je enostavna za uporabo; gre za ozaveščanje učenja in kaj želimo od učenja. Mogoče razlaga črk: s – sproščeno, u – učinkovito, p – pospešeno, e – enostavno, r – radovedno … vsako komponento lahko vključimo v eno učno uro ali pa se osredotočimo zgolj na eno, se npr. posvetimo temu, da učno snov prikažemo na sproščen način (zgodba, igra vlog, doživetje…). S ‘s.u.p.e.r. metodo’ sem pod eno streho dala to, kar si sama želim doseči pri učenju, ko otroka učim tehnik in učinkovitega učenja.

Je v interesu učiteljem pridobivati znanje za uvajanja novih učnih metod v šolskem sistemu?

Učitelji so si med seboj zelo različni, nekateri bodo iskali, se izobraževali, razvijali svoje učne metode … drugi spet temu ne bodo posvečali pretirane pozornosti, poučevanja pač ne prilagajajo novim generacijam. 

Kaj pa ravnateljem?

Podobno kot pri učiteljih, le da ravnatelji lahko s svojim pristopom in pogledom na učenje in poučevanje lahko zelo vplivajo na učitelje. Če se ravnatelji zanimajo za vnašanje nekih drugačnih metod, novih metod učenja, lahko ta svoj zanos prenesejo na učitelje … pogosto pravimo, da je od vodstva odvisno kakšna je organizacija. 

Zakaj bi se starši odločili za mentorstvo svojih otrok, katere so prednosti, ki jih tvoj način poučevanja prinaša?

Na učenje je treba gledati celostno. Učenje niso samo tehnike in metode, zapiski ipd. Je tudi pravilna organizacija, priprava, prepričanja oz. »mindset«, ki ga ima nekdo o učenju. Starši, kolikor si želimo sami pomagati otrokom pri učenju, smo preveč vpleteni v odnos z otrokom in se zato prehitro zapletemo v prepir … imamo svoja prepričanja, ki jih ne vidimo ali ne znamo preseči, potrebujemo nekoga, da nam osvetli situacijo iz drugega zornega kota. Predvsem pa … staršu, ki je avditivni tip je verjetno težko preklopiti na vizualni tip razlage. 

Kaj je metoda S.U.P.E.R in kako se uporablja? 

Na metodo s.u.p.e.r. lahko gledamo kot na pripomoček, ki ozavešča način učenja. Npr. otrok se znajde pred dolgočasno snovjo in lahko se vpraša ‘kako bi se to učno snov naučil čim bolj učinkovito, sproščeno … da mi ne bo dolgočasna’ in um začne iskati rešitve v to smer. Pri mlajših otrocih pa smo starši tisti, ki postavimo takšno vprašanje in (skupaj z otrokom) iščemo možnosti. 

Kako se rezultati tovrstne metode kažejo v praksi? Kakšna so »pričevanja« do zdaj v zvezi z omenjeno metodo?

Večina staršev se obrne name, ko so na točki, ko ne zmorejo več, prepirov okrog učenja je preveč, ne najdejo prave komunikacije, pravega pristopa k učenju… ko stopimo skupaj, so rezultati večja samostojnost otroka, samozavest pri učenju, otroci najdejo svoj način učenja, znajo si organizirati učenje, … dobijo voljo do učenja, ker vidijo, da zmorejo, ko imajo pravo orodje (tehnike).

Kako naj starš ve, katera formula učenja najbolj ustreza otroku? 

Če želi starš sam pomagati otroku, naj najprej spozna, kateri učni tip je njegov otrok (in on sam) in na podlagi tega poišče metode in tehnike učenja. Veliko bo naredil s tem, da otroka opazuje, se z njim pogovarja o učenju, ga spoznava. Kot pri vzgoji ni recepta, tudi pri učenju ni formule … v OŠ mi lahko ustreza dopoldanski čas učenja, na faksu pa nočni. 

Metoda_super

Po tvojem mnenju, zakaj meniš, da je potrebno otrokom učno snov razložiti po S.U.P.E.R metodi?

Otrokom dejansko ne razlagam, da se učimo po neki metodi, jo sicer omenim, ampak jo spoznavamo preko tehnik učenja, ko spoznavajo kakšno je uspešno in učinkovito učenje. Uporaba s.u.p.e.r. metode, kratic, se mi zdi odlična za starše, da smo pozorni na to, kaj želimo kot starš spremeniti v svojih prepričanjih o učenju.

Bi bilo dobro to metodo uvesti v šolah?

Definitivno. Ker je enostavna za uporabo; gre za ozaveščanje učenja in kaj želimo od učenja. Mogoče razlaga črk: s – sproščeno, u – učinkovito, p – pospešeno, e – enostavno, r – radovedno … vsako komponento lahko vključimo v eno učno uro ali pa se osredotočimo zgolj na eno, se npr. posvetimo temu, da učno snov prikažemo na sproščen način (zgodba, igra vlog, doživetje…). S ‘s.u.p.e.r. metodo’ sem pod eno streho dala to, kar si sama želim doseči pri učenju, ko otroka učim tehnik in učinkovitega učenja.

Je v interesu učiteljem pridobivati znanje za uvajanja novih učnih metod v šolskem sistemu?

Učitelji so si med seboj zelo različni, nekateri bodo iskali, se izobraževali, razvijali svoje učne metode … drugi spet temu ne bodo posvečali pretirane pozornosti, poučevanja pač ne prilagajajo novim generacijam. 

Kaj pa ravnateljem?

Podobno kot pri učiteljih, le da ravnatelji lahko s svojim pristopom in pogledom na učenje in poučevanje lahko zelo vplivajo na učitelje. Če se ravnatelji zanimajo za vnašanje nekih drugačnih metod, novih metod učenja, lahko ta svoj zanos prenesejo na učitelje … pogosto pravimo, da je od vodstva odvisno kakšna je organizacija. 

tezave_z_ucenjem_otroci

Kateri so znaki, ki nam pokažejo, da ima naš otrok težave pri učenju in kako naj to skomuniciramo z otrokom?

Lahko gre za specifične težave pri učenju, za katere je najbolje, da jih diagnosticirajo specialni pedagogi. Ampak takrat, ko opazimo, da se uči na pamet, se »pifla«, za učenje porabi preveč časa, rezultat pa ni takšen kot bi si želeli … takrat bodimo pozorni na otrokov način in navade učenja ter se z njim pogovorimo. Dajmo mu prostor, da izrazi svoje mnenje in občutke o učenju ter se izogibajmo našem opažanju in pridigi. Najprej poslušajmo otroka. 

Otrok ima težave z učenjem. Na kakšen način ga opogumiti, da z nami deli svoje občutke in nam zaupa, da ima težave pri učenju?

Otrok mogoče niti ne ve, da ima težave oz. jih kot takšne ne zaznava. Lahko delim svojo izkušnjo, ker imam eno takšno doma. Ko opazim, da je v stiski zaradi šole, jo povabim na daljši sprehod (hoja ji v pogovoru koristi, da se odpre … torej spoznaj svojega otroka), pogovor peljem v smer, da začne sama govoriti o šoli … vmes dam kakšno svojo izkušnjo, da se z njo poistoveti … preden navržem svoje predloge rešitev, raje vidim, da sama predlaga rešitve oz. možnosti.

Kaj lahko naredijo učitelji v šoli, da otrokom, ki se ne znajo učiti pomagajo premagati tovrstno prepreko?

Pogovor. Delitev svoje izkušnje, ki so jo doživeli kot šolar. Ne se bati biti človek, včasih stopiti iz učiteljskih čevljev. Če se le da, spoznati učenca v učnih stilih in jim predlagati kako naj se učijo, da bo učinkovito.  

Kaj storiti, ko učna snov postane preveč zahtevana tudi za starše? Kako lahko pomagajo svojim otrokom v tem primeru?

Obstaja več možnosti: dopolnilni pouk v šoli, dodatna učiteljeva razlaga, inštrukcije … ampak v vsakem primeru je dobro preveriti kako se otrok uči (ali je težava v razumevanju ali v načinu učenja). 

Ali obstaja mentorski program s katerim bi svoje znanje predala naprej?

Imam dvomesečni in štirimesečni mentorski program, v katerega so vključeni tako otrok kot starši. Fokus je seveda na otroku in njegovem načinu in navadah učenja in je primeren za otroke od 5.razreda dalje. Za starše, ki ne želijo brskati za informacijami na spletu, ki jih je ogromno, in sami iskati najboljšo pot, imam program, v katerem pa so v ospredju oni, starši, in njih podpiram pri tem, da se naučijo kako delovati z otrokom pri učenju. Čedalje več staršev se zaveda, da se morajo najprej ‘vključit’, da se kasneje lahko ‘izključijo’ iz procesa učenja 🙂  V pripravi je tudi spletni tečaj, ki bo dostopen tistim, ki se ne morejo tedensko voziti v LJ.  

Zaključna misel, citat, ki te motivira oziroma s katerim motiviraš otroke / starše, da se bo vse izteklo dobro?

»Study less, study smart« – torej uči se manj, ampak uči se z glavo. Učinkovito. Otrokom vedno predlagam, da se najprej vprašajo, kako se bodo lotili učenja določene snovi, še preden pride v njihove misli ‘oh, to je brez veze’. Namesto tega, je bolje, da si rečem ‘tole je potrebno znat, torej katero metodo bom uporabil, da bom pri tem učinkovit in hiter’. Um začne iskat rešitve… Za starše: ni idealnih staršev, vsaka situacija (še posebno, ko otrok stopi na naš žulj) pa je lahko priložnost za našo rast, da postajamo zavedni starši. Ko vidim, da ima moj otrok kakršnekoli izzive pri učenju, se vedno vprašam ‘kako lahko pomagam v tem trenutku?’ Če to pomeni, da moram najprej sebe umiriti, se umaknem in se umirim, šele potem stopim pred otroka in nudim pomoč. In tukaj mi zelo pomaga plakat s.u.p.e.r. 🙂 

Happy_kids_topstudent
Nazaj na Blog